Michelsonov interferometer je merilni instrument, ki ima veliko vlogo pri razvoju sodobne fizike.
Leta 1887 sta ameriška fizika Albert A Michelson in E.W Morley izvedla velik poskus, da bi preizkusila obstoj etra.
Njihov poskus v osnovi uporablja Michelsonov interferometer, posebej zasnovan za izvedbo tega poskusa.
Micholsonov interferometer in načela
Michelsonov interferometer je sklop opreme, ki izkorišča simptome motenj svetlobe. Sama svetlobna motnja je kombinacija dveh svetlobnih valov.
Ta interferenca svetlobe bo ustvarila temen in svetel vzorec. Če imata oba vala isto fazo, bo prišlo do konstruktivnih motenj (medsebojno okrepitev), tako da bo kasneje nastal svetel vzorec, če pa vala nimata enake faze, bo prišlo do konstruktivnih motenj (medsebojno oslabitev), tako da da nastane temen vzorec.
Kako deluje Michelsonov interferometer
V tem poskusu je enobarvni svetlobni žarek (enobarven) ločen na dva snopa, ki sta ustvarjena s prehodom dveh različnih poti in nato ponovnim kombiniranjem.
Zaradi razlike v dolžini poti, ki ju prehodita dve datoteki, bo ustvarjen vzorec motenj.
Oglejte si spodnjo sliko
Najprej bo svetloba streljala skozi laser, nato pa še površina laserskega razdelilnika svetlobnih žarkov.
Del se odraža v desno, preostali del pa se prenaša navzgor. Del na desni strani odraža ravno ogledalo, svetloba pa se bo odbijala tudi na ravnem ogledalu 2, ki se bo odbijala nazaj cepilnik žarkov, nato se združi s svetlobo iz ogledala 1 proti zaslonu, tako da bosta dva žarka motila, kot kaže prisotnost vzorcev temnih svetlobnih obročev (frinji)
Izračun
Natančen zaslon za merjenje razdalje lahko dobite s premikanjem ogledala na Michelsonovem interferometru in izračunom premikajočih se ali premikajočih se motečih robov glede na osrednjo točko.
Preberite tudi: Funkcije in zgradba povrhnjice pri ljudehTako se dobi razdalja premika, povezana s spremembo obrobja, ki znaša:
kjer je delta d sprememba optične poti, lambda vrednost valovne dolžine svetlobnega vira in N sprememba števila robov.
Zaključek
Prvotni cilj tega poskusa je bil dokazati prisotnost etra, medtem ko v tem poskusu ni prišlo do pomembne spremembe kota in smeri laserja, ko so se finjile začele spreminjati.
Na žalost ta poskus ni opazil gibanja zemlje glede na eter, kar je dokazalo, da ta ne obstaja.
Referenčno branje:
- Krane, knneth S. Modern Physics. 1992. John Wiley in Son, Inc.
- Halliday, D. in Resnick, R. 1993. Fizika zvezek 2. Založnik Erlangga. Džakarta
- Phywe, 2006. Fabry-Perotov interferometer. Phywe priročnik. Publikacija Phywe.
- Soedojo, P. 1992. Načela fizike Zvezek 4 Sodobna fizika. Gadjah Mada University Press: Yogyaka
- Koncept Michelsonovega interferometra - Diah Ayu
